Liffe vsako leto eden izmed najtežje pričakovanih filmskih festivalov, ki potekajo pri nas. Gre za mednarodni filmski festival, ki že vrsto let poteka v Ljubljani. Na njem se običajno zvrsti veliko dobrih filmov, a mnoge med njimi ne moremo videti na filmskih platnih. Tudi letos se je zvrstilo nekaj zares vrhunskih filmov, za nekatere izmed njih filmski kritiki napovedujejo tudi zveneče filmske nominacije kot so oskarji. Ker le največjim filmoljubom uspe v času festivala pogledati vse odlične filme, ki se zvrstijo, vam predstavljamo nabor desetih, ki jih nikakor ne gre spregledati in so vredni ogleda tudi, če vam jih na samem festivalu ni uspelo pogledati.
Film Manchester by the Sea je eden najbolje ocenjenih neodvisnih filmov tega leta, hkrati pa velja tudi za enega izmed najodmevnejših filmov, ki so uvrščeni v program letošnjega Liffa. Za režijo je poskrbel Kenneth Lonergan, v glavnih vlogah pa blestita Casey Affleck in Michelle Williams, katerima za njuno igro že napovedujejo nominaciji za oskarja. V zgodbi mora hišnik, ki ga igra Affleck, po smrti brata prevzeti skrb za mladoletnega nečaka. Zaradi tega se vrne nazaj v domači kraj, kjer pa na plano počasi prileze potlačena tragedija. Film pretrese z globino čustev in večplastnostjo glavnih likov, zato prav gotovo gledalca ne pusti ravnodušnega.
Gre za ameriško neodvisno filmsko produkcijo, ki so jo mnogi označili za nekakšen neo-vestern. V zgodbi srečamo brata, ki se želita banki maščevati, ker je uničila vsak up na svetlo prihodnost njune družine. Maščevanje izpeljeta tako, da izvajata vrsto ropov na podružnice banke, s tem pa želita pred propadom rešiti domačo farmo. Ko jima na sled pride šerif, ki ga odlično igra Jeff Bridges, so jima roparski dnevi šteti – ali pač?
Nemški film, o katerem govorijo gledalci in kritiki vse od Cannesa pa do Berlina. Tudi programski direktor ljubljanskega Liffa (Simon Popek) je film označil za enega izmed najboljših filmov v zadnjih 15 letih. Zgodba filma je pravzaprav humoristični prikaz obujanja ljubezni med očetom in ambiciozno hčerko. Oče, ki se želi hčerki na vsak način približati in prikupiti, s tem povzroča različne duhovite situacije, ki gledalce spravijo v smeh. Topel in optimističen film.
Film Elle oziroma Ona sodi med najbolj kontroverzne filme letošnjega festivalskega nabora filmov. Če ne prezremo dejstva, da se pod režijo podpisuje Paul Verhoeven, v glavni ženski vlogi pa igra Isabelle Huppert, potem lažje razumemo, zakaj je temu tako. V filmu spoznamo odločno in samozavestno žensko v srednjih letih, kateri v dom vdre zamaskiran vsiljivec in jo posili. V nasprotju s pričakovanji se ne obrne na policijo, ampak želi posiljevalca najti sama. Ko mu je že povsem za petami, se z njim zaplete v nevarno igro. Pogumna drama, s kančkom črnega humorja.
Hrvaški film Z druge strani je družinska drama, v kateri patronažna sestra Vesna v srednjih letih, nekega dne začne dobivati telefonske klice neznanega moškega. Sčasoma se izkaže, da je neznani mož na drugi strani telefonske žice, pravzaprav njen bivši mož, hkrati pa tudi srbski vojni zločinec. Film prepleta mučno polpreteklo zgodovino Jugoslavije z intimno, povsem individualno dramo, zraven pa zgodbo vključi v družbeni kontekst. Film prepriča tudi s šokantnim zaključkom, ki film zaključi na povsem nepričakovan način. S one strane odpira vprašanje o kolektivni krivdi in travmatični zgodovini.
Film Matura (režija Christian Mungiu) je psihološka in subtilna družinska drama, v kateri se srečamo z zelo uspešnim očetom, ki je kirurg in želi za svojo najstniško hčerko, da bi se namesto v Romuniji šolala v Veliki Britaniji. Za študij psihologije v Veliki Britaniji pa mora hčerka na maturi doseči le najvišje ocene. Na dan mature je hči žrtev neuspelega posilstva, zato se oče odloči, da bo uporabil zveze in poznanstva in tako z goljufijami dosegel cilj – ne toliko hčerkin, ampak pretežno svoj, in hčerko izobrazil v tujini. Svet korupcije, iz katerega želi oče rešiti hčerko, je hkrati sredstvo odrešitve.
Jaz, Daniel Blake je zgodba o mizarju, ki doživi srčni infarkt in pri šestdesetih letih postane nezmožen opravljati delo. Znajde se v neusmiljenem in povsem tehnokratskem kolesju birokracije, kar pokaže na to, kako daleč od socialne države je Velika Britanija. Film odpira vprašanja posameznikovega obupa, lakote, revščine, ki niso več stvar tretjega sveta ali nerazvitih držav, ampak realnost v osrčju razvite Evrope. Priporočamo.
Pod režijo filma 11 minut se podpisuje Jerzy Skolimowski, za katerega velja, da pravzaprav ne zna ustvariti slabega filma. Tokratni film 11 minut naj bi bil celo vrhunec njegove filmske kariere, ki traja že preko 50 let, zato je vsekakor vredno razmisliti o ogledu tega filma. Film je navdihnjen s filozofijo in pripovednostjo, v njem pa je čutiti tako navdih s Friedriechom Nietzschejem, kakor s Christopherjem Nolanom. Umetniški film, ki ga ni mogoče pogledati kar tako mimogrede.
Če si na Liffe želite ogledati vsaj en film, ki bo do kraja pretresljiv, ekstravaganten, surov, grozljiv in neobičajen, potem je film Surovo gotovo prava izbira. Film predstavlja kanibalistično tematiko in ima za svoje izhodišče obred prehoda na začetku študija. Pri tem naj opozorimo, da je film dobesedno surov, zato ni primeren za tiste z bolj občutljivim želodcem.
Film Neonski demon je film, ki bo gledalce oziroma občinstvo gotovo razdelil na dva pola. Nekateri ga bodo ljubili, drugim pa se bo zdel slab. Po eni strani zgodba filma prikazuje žalostno plat estradne industrije Los Angelesa, ki brez milosti in po tekočem traku vabi ter nato izpljune mlade talentirane posameznike, po drugi strani pa film predstavlja ekscentričen žanrski fetiš, ki ga zaznamujejo absurd in zasuki v zgodbi.
