Film Jaz, Daniel Blake je melodramatična pripoved o popolnoma absurdnem in tragičnem svetu, v katerem živimo. Zgodba je nekakšen krik proletariata in vseh, ki so odrinjeni na rob družbe, za svoje pravice. To niti ne preseneča, saj se pod film podpisuje Ken Loach – ljubitelj socialnega realizma in borec iz britanske levice. Osnovna nit filma so ponižanja, trpljenje in razvrednotenja, katera v kapitalizmu trpi delavski razred. V filmu spremljamo Sizifov boj protagonista s kolesjem neusmiljene birokracije in hitro postane jasno, da Velika Britanija, pa tudi države preostale Evrope, še zdaleč niso več socialne države, ki bi služile ljudem. Daniel Blake je gradbenik v poznih srednjih letih, ki živi v Newcastlu. Po infarktu počasi okreva, toda še vedno ni zmožen dela. Kljub temu, je na podlagi standardiziranega vprašalnika, ki ne dela razlik, določeno, da se je Daniel sposoben vrniti na delo. Zaradi tega tudi ni upravičen do finančne podpore, lahko pa se prijavi na zavod za zaposlovanje. Ker pa v Newcastlu ni veliko priložnosti za delo, je iskanje dela pravzaprav misija nemogoče. Če pa Daniela kdo vendarle povabi na razgovor za službo, je ta pravzaprav me sme sprejeti, saj mu to prepoveduje njegov kardiolog. Na zavodu spozna, da v svojem don kihotovskem boju še zdaleč ni sam. Tam spozna tudi samohranilko Katie, ki ji skuša pomagati, toda počasi se njegova jeza do nerazumne birokracije nabira. Mu bo uspelo kaj spremeniti?
(Ni ocene)
Loading...
